DRUŽBENA BLAGINJA – Izobraževanje
Kazalnik Delež prebivalstva z vsaj srednješolsko izobrazbo meri izobraženost odraslega prebivalstva. Vsaj srednješolska izobrazba zajema srednješolsko in terciarno izobrazbo. Kazalnik je pomemben za blaginjo, ker obstaja pri osebah, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo, v povprečju večje tveganje, da bodo zaposleni in da bodo imeli višje dohodke, hkrati pa je manjša verjetnost, da bodo brezposelni ter izpostavljeni tveganju revščine in socialni izključenosti. Rast vrednosti kazalnika povezujemo z ugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Delež prebivalstva z vsaj srednješolsko izobrazbo, Slovenija in EU, 2002−2014 (v %)
Vir podatkov: SURS, Eurostat.
V letu 2013 je imelo v Sloveniji 85,5 % prebivalcev (v letu 2014 pa še 0,2 o. t. več), starih 25-64 let, vsaj srednješolsko izobrazbo, Delež se je ves čas povečeval, njegovo povečanje v obdobju 2000–2014 je znašalo kar 10,3 o. t. V primerjavi s povprečjem EU je v Sloveniji ta delež precej večji kot v EU (2014 76 %). Visok delež je zlasti posledica dobro razvite javne šolske mreže, visoke vključenosti mladih v izobraževanje, nizkega osipa in ugodnih finančnih možnosti za izobraževanje.
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
Delež prebivalcev, starih 25-64 let, s terciarno izobrazbo se hitro povečuje. Od leta 2000 se je povečal s 15,9 % na 27,9 % v letu 2013 oz. 28,6 v letu 2014 in se je že močno približal povprečju EU (29,3 %).
Rast terciarno izobraženih prebivalcev izhaja iz hitre rasti števila terciarno izobraženih mladih. V starostni skupini 30 do 34 let je imelo v letu 2013 40,1 % prebivalcev terciarno izobrazbo, v letu 2014 pa še 0,9 o. t. več. Rast je posledica visoke vključenosti mladih (20-24 let) v terciarno izobraževanje, ki izhaja iz ohranitve brezplačnega študija, ugodnega razmerja med številom vpisnih mest in prijav nanje ter državnega štipendiranja. Delež terciarno izobraženih mladih je v Sloveniji že precej višji od povprečja EU (37,9 %), presežen pa je tudi cilj Strategije EU 2020 (40 % mladih s terciarno izobrazbo).
V skupnem številu diplomantov terciarnega izobraževanja je v letu 2013 delež diplomatov naravoslovja, matematike in tehnike znašal 25,7 %. Od leta 2006 se razmeroma hitro povečuje, v obdobju 2008–2013 je porasel za 8,1 odstotne točke. Od leta 2011 je delež teh diplomantov v Sloveniji višji kot v povprečju EU (2012: 22,8 %).
Povprečni dosežki 15-letnikov na vseh treh lestvicah pismenosti (PISA) so se med letoma 2006 in 2009 poslabšali, v letu 2012 pa so se obdržali približno na ravni leta 2009.
Delež mladih osipnikov je bil v letu 2013 3,9 % od leta 2001 najnižji, v letu 2014 pa je 4,4 % spet na dolgoletnih povprečjih. Delež mladih osipnikov je v Sloveniji podobno kot v preteklih letih precej nižji od povprečja EU (2013: 11,9 %).
Vključenost otrok, starih od štirih let do začetne starosti za vstop v obvezno izobraževanje, v predšolsko vzgojo in izobraževanje, se je postopno nepretrgoma povečevala do leta 2012, ko je bila najvišja v zadnjem desetletju (90,9 %). V letih 2013 in 2014 je nekoliko upadla in znašala 89,4 %. Vključenost otrok v predšolsko vzgojo in izobraževanje je v Sloveniji nižja od povprečja EU (2012: 93,9 %).
Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje se od leta 2010, ko je doseglo raven 16,2 %, hitro znižuje. V letu 2013 se je znižalo na 12,4 %, v letu 2014 pa še za 0,5 o. t. več. V obdobju 2008–2014 se je vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje znižala za 2 o. t. (14,3 %), a še vedno ostaja nad povprečjem EU (2014: 10,7 %).
Delež mladih, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, je bil v letu 2013 enak kot leto prej (11,5 %), v letu 2014 pa se je povečal za 0,5 o. t. in je bil najvišji od leta 2002. Še vedno pa je precej nižji od povprečja EU (2014: 16,3 %).