DRUŽBENA BLAGINJA – Družbena klima
Kazalnik Zaupanje v institucije temelji na anketnih odgovorih prebivalcev o njihovem zaupanju v parlament, vlado, politične stranke in Evropsko unijo, pri čemer anketiranci odgovarjajo z odgovori: zaupam, ne zaupam in ne vem. Kazalnik je pomemben za blaginjo, ker je povezan z razvojem demokracije, kar vpliva na razvoj odnosov v družbi. Rast vrednosti kazalnika povezujemo z ugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Zaupanje v institucije, Slovenija, in zaupanje v parlament, EU, 2004–2014 (v %)
Vir podatkov: Eurobarometer.
Opomba: Podatek za posamezno leto je povprečje obeh meritev, razen 1 × letno za leti 2004 in 2010 pri merjenju zaupanja v parlament, vlado in EU ter za leta 2004, 2007, 2010 in 2011 pri merjenju zaupanja v politične stranke. Podatki za EU so od leta 2004 do 2006 za EU-25, od leta 2007 do 2012 za EU-27, za leti 2013 (jesenska meritev) in 2014 pa za EU-28.
Zaupanje ljudi v ključne institucije države in v Evropsko unijo (kot integracijo držav članic) se je po padcu v letu 2013 v letu 2014 tudi zaradi volitev nekoliko povečalo, a ostaja nizko. V precejšnji meri je nizko zaupanje v institucije povezano z nezadovoljstvom ljudi glede gospodarskih in političnih razmer v Sloveniji, saj se je zaupanje pričelo izraziteje poslabševati po letu 2008. Ljudje so v vseh letih najbolj zaupali v Evropsko unijo, najmanj pa političnim strankam. V Sloveniji je v letu 2014 zaupanje v parlament izrazilo 8 % ljudi, kar je močno pod povprečjem EU (29 %). Močno pod povprečjem EU pa je tudi zaupanje ljudi v vlado (v Sloveniji 11 %, EU 28 %) in v politične stranke (v Sloveniji 6 %, EU 16 %). V Evropsko unijo je zaupalo 39 % vprašanih, kar je nad povprečjem EU (34 %).
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
Zaupanje ljudi v pravni sistem se je v letu 2012 po izrazitem padcu v letu 2010 nekoliko povečalo, v letu 2014 (preliminarni podatek) pa se je ponovno zmanjšalo na raven leta 2010 (povprečna ocena 3,1 na lestvici od 0 do 10). V celotnem obdobju je krepko pod povprečjem EU (2012: 5,2).
Zadovoljstvo z delovanjem demokracije se je v primerjavi z letom 2012 v letu 2014 (preliminarni podatek) zmanjšalo (povprečna ocena 2,9 na lestvici od 0 do 10) in je najnižje v zadnjih 12 letih. V povprečju EU je v letu 2012 ocena zaupanja znašala 5,5.
Udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah (julija 2014) v Sloveniji je bila najnižja (51,73 %) v obdobju 1996–2014. Na predhodnih volitvah je bila udeležba v Sloveniji nad 60 % in v povprečju nekoliko nižja kot v EU.
Delež žensk v parlamentu se je v Sloveniji v letu 2013 znižal, v letu 2014 pa povečal (z 33 % na 38 %) na raven leta 2012. Od leta 2012 je delež žensk v parlamentu v Sloveniji nad povprečjem EU (2014: 28 %).
Zaupanje drugim ljudem se je po visokem porastu v letu 2012 v letu 2014 (preliminarni podatki) nekoliko zmanjšalo (povprečna ocena 4,07 na lestvici od 0 do 10), a je še vedno večje kot leta 2010, ko je bilo zaupanje drugim ljudem najnižje v zadnjih dvanajstih letih. Slovenci smo do drugih ljudi manj zaupljivi kot v EU, kjer se ocene gibljejo nad 5.
Stiki s sorodniki, prijatelji in kolegi iz družabnih razlogov so se (po preliminarnih podatkih) v letu 2014 v primerjavi z letom 2012 zmanjšali. Pogoste stike je imelo v Sloveniji v letu 2012 56,7 % prebivalcev, kar je največ v zadnjih dvanajstih letih, v letu 2014 pa 53,4 % prebivalcev. Pogosti stiki s sorodniki, prijatelji in kolegi iz družbenih razlogov se v EU gibljejo nad 60 %.