DRUŽBENA BLAGINJA – Zdravje
Kazalnik Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu predstavlja povprečno število let življenja, ki ga novorojen otrok lahko pričakuje ob predpostavki, da bo od leta opazovanja dalje umrljivost po starosti ostala nespremenjena. Kazalnik je pomemben za blaginjo, saj se populacija z visoko pričakovano življenjsko dobo lahko šteje za bolj zdravo. Rast vrednosti kazalnika kaže povezujemo z ugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Pričakovana leta življenja ob rojstvu po spolu, Slovenija in EU, 2002–2013 (število let)
Vir podatkov: SURS, Eurostat.
Pričakovana leta življenja v Sloveniji naraščajo, pri moških celo nekoliko hitreje kot pri ženskah. Ženske, rojene v Sloveniji v letu 2013, so lahko pričakovale 83,1 let življenja, moški pa 76,9 let. Ženske, rojene v letu 2013, so lahko v povprečju pričakovale za 1,8 let več življenja kot ženske, ki so bile rojene v letu 2007. Pričakovano trajanje življenja za moške pa se je v obdobju 2007–2013 podaljšalo za tri leta. Razlika med pričakovanimi leti življenja med Slovenijo in EU se z leti manjša. Pričakovana leta življenja za ženske so bila v Sloveniji v letu 2012 0,2 leta manjša kot v EU, za moške pa 0,5 leta manjša kot v povprečju EU.
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
Pričakovana zdrava leta življenja (leta brez oviranosti) ob rojstvu po spolu v Sloveniji so v letu 2012 znašala 55,6 leta za ženske in 56,5 leta za moške, po letu 2009 so močno upadla in so tudi bistveno pod povprečjem EU. V Sloveniji so tako moški kot ženske v letu 2012 lahko pričakovali okrog osem zdravih oz. neoviranih let življenja manj, kot znaša povprečje EU. Še leta 2009 je bila razlika med Slovenijo in EU bistveno manjša*.
Izgubljena leta potencialnega življenja do starosti 70 let prikazujejo leta, ki so izgubljena zaradi prezgodnje umrljivosti. V Sloveniji je v povprečju izgubljenih okrog 20 % manj let kot v povprečju EU. Izgubljenih let pri ženskah v Sloveniji je več kot 2.400 na 100.000 prebivalcev, pri moških pa skoraj 5.200 na 100.000 prebivalcev.
Umrljivost zaradi raka (starostno standardizirana stopnja) v Sloveniji v zadnjih letih upada skoraj enako hitro kot v EU, vendar je še vedno več kot 16 % nad evropskim povprečjem. V Sloveniji znaša skoraj 200 umrlih oseb na 100.000 prebivalcev (v letu 2013), v EU pa v povprečju dosega skoraj 170 umrlih oseb zaradi raka na 100.000 prebivalcev (v letu 2010).
Umrljivost zaradi samomora (starostno standardizirana stopnja) je v Sloveniji močno upadla v zadnjem desetletju (od 27,1 umrlih oseb na 100.000 prebivalcev v letu 2000 na 18,1 v letu 2013), še vedno pa je bistveno višja od povprečja EU (10,2 umrli osebi na 100.000 prebivalcev). Razkorak med Slovenijo in EU se je v zadnjih desetih letih bistveno zmanjšal (za okoli 40 %), stopnja umrljivosti zaradi samomora pa je po večletnem upadanju leta 2012 spet začela naraščati.
Delež otrok s prekomerno telesno težo se v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečuje. V letu 2002 smo zabeležili skoraj 13 % otrok s prekomerno telesno težo, v letu 2010 pa že 18 %. V enakem časovnem razponu se je število otrok s prekomerno težo v povprečju EU povečalo bistveno manj (od 11 % na 13,5 %).
Delež rednih kadilcev se je v Sloveniji v zadnjih sedmih letih znižal iz 22,0 % v letu 2002 na 19,1 % v letu 2011. Podobno se zmanjšuje tudi delež rednih kadilcev v EU, pri čemer je delež rednih kadilcev v povprečju nižji kot v Sloveniji.
Nezadovoljene potrebe po zdravljenju zaradi finančnih ovir, čakalnih dob ali prevelike oddaljenosti zdravstvene oskrbe kažejo, da je v Sloveniji manj kot 1 % prebivalcev, ki zaradi navedenih razlogov ne koristijo zdravstvene oskrbe. Delež se ne razlikuje glede na dohodke gospodinjstva. V EU delež prebivalcev z nezadovoljenimi potrebami po zdravljenju znaša skoraj 7 %, v najnižjem dohodkovnem razredu pa ta delež presega 10 %.
Delež oseb, starih nad 65 let, ki so zaradi zdravstvenih težav zmerno ali zelo ovirane pri vsakodnevnih aktivnostih vsaj šest mesecev, je v Sloveniji po letu 2009* precej porasel (2013: 59,4 %) in je višji od povprečja EU (55 %).
* Vzrok za poslabšanje kazalnika je verjetno povsem tehničen (majhna sprememba anketnega vprašanja po letu 2009).