OKOLJSKA BLAGINJA – Podnebje
Kazalnik Opozorila o izrednih vremenskih dogodkih kaže število dni, ko je bilo s strani državne meteorološke službe izdano opozorilo o napovedi zelo burnih meteoroloških pojavov, ko je na širšem območju verjeten nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena so človeška življenja (rdeči alarm). S porastom pojavljanja izjemnih vremenskih dogodkov, kot so močno deževje z možnostjo poplav, hude nevihte, veter rušilne hitrosti, vročinski udari, požari v naravnem okolju, gosta megla, močno sneženje in ekstremen mraz, snežni plazovi in visoko plimovanje morja, se povečuje življenjska ogroženost ljudi in nevarnost materialnih škod. Povečevanje pogostosti izjemnih vremenskih dogodkov povezujemo s spreminjanjem podnebja. Rast vrednosti kazalnika povezujemo z neugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Opozorila o izrednih vremenskih dogodkih, Slovenija in EU, 2010–2014 (število dni v državi na leto; indeks 2010=100)
Vir podatkov: EUMETNET, www.meteoalarm.eu.
Opomba: EU-26*: manjkata Bolgarija in Litva.
V obdobju 2010–2014 je ARSO izdal opozorilo o nevarnosti vremenjskih pojavov najvišje stopnje (rdeči alarm) za od treh do 17 dni na leto. Največje število dni z rdečim alarmom v Sloveniji je bilo leta 2012, ko je bilo opozorilo izdano januarja zaradi močnega vetra, avgusta zaradi visokih temperatur, suše in velike navarnosti požarov, novembra pa zaradi poplav. V letu 2013 so bila opozorila izdana zaradi močnega vročinskega vala v začetku avgusta, v letu 2014 pa zaradi žledu pozimi in obilnega deževja jeseni. Tudi v EU kot celoti je bilo največ dni z izdanimi opozorili v letu 2012.
Rezultati dopolnilnega kazalnika kažejo:
Količina izpustov toplogrednih plinov na prebivalca se v Sloveniji od leta 2008 postopno znižuje, v letu 2013 se je znižala za 3,5 % v primerjavi s predhodnim letom, kar pa je še vedno nad povprečjem EU. Glavni vzrok za nižje izpuste je v manjši porabi goriv za proizvodnjo elektrike in toplote zaradi modernizacije kurilnih naprav in manj hladne zime. Ta je vplivala tudi na nižje izpuste v komercialnih sektorjih in gospodinjstvih. V Sloveniji se najbolj povečujejo izpusti iz prometa. Od začetka gospodarske krize so se izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji in v povprečju EU znižali, a je v Sloveniji njihovo znižanje v pretežni meri temeljilo na znižanju gospodarske aktivnosti. Sprejeti pa so bili tudi številni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti v energetiki in prometu.