OKOLJSKA BLAGINJA – Zrak
Kazalnik Izpostavljenost prebivalcev mest prekomerni onesnaženosti zraka z delci prikazuje koncentracijo delcev, manjših od 10 µm (PM10), uteženo s številom prebivalcev, ki so potencialno izpostavljeni prekomernemu onesnaženju v urbanih območjih. Zaradi vstopa v dihalni in srčno-žilni sistem lahko delci povzročajo številne zdravstvene težave (astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj), pripisujejo pa jim tudi nekatere negativne učinke na okolje (zakisovanje in evtrofikacijo ekosistemov). Vir delcev je erozija zemlje, resuspenzija iz cest ter izpusti iz industrijskih objektov in kurilnih naprav. Glavni kemijski komponenti delcev PM10 sta sulfat in organski material, na močno prometno obremenjenih območjih pa je prisoten tudi velik delež mineralnega prahu. Rast kazalnika povezujemo z neugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Izpostavljenost prebivalcev mest prekomerni onesnaženosti zraka z delci, Slovenija in EU, 2005−2013 (µg/m3)
Vir podatkov: Eurostat, Agencija RS za okolje.
Opomba: Povprečna letna mejna vrednost naj ne bi presegla 40 µg/m3.
V zadnjem desetletju se onesnaženost zraka s primarnimi delci (PM10) postopno zmanjšuje, a še vedno ostaja velik del prebivalcev mest izpostavljen prepogostim (več kot 35 dni na leto) prekomernim koncentracijam delcev v zraku. Preseganja dnevne mejne vrednosti (več kot 50 µg/m3) so v večini primerov posledica izpustov zaradi ogrevanja, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami, predvsem pojavom temperaturne inverzije. Takšne razmere nastajajo v hladni polovici leta. Pomemben vir onesnaževanja z delci je tudi promet, izboljševanje stanja v urbanih območjih pa pripisujemo tudi izgradnji čistilnih naprav na industrijskih objektih.
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
Izpostavljenost prebivalcev mest prekomerni onesnaženosti zraka z ozonom kaže, da je prizemni ozon pomembni onesnaževalec zraka v mestih, njegova koncentracija pa je zelo odvisna od vremena v poletnih mesecih. Ob precejšnjih letnih nihanjih je v letu 2012 koncentracija ostala približno na ravni predhodnega leta in znatno nad povprečjem EU.
Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (SOx, NOx in NH3), so v letu 2013 ostali na ravni predhodnega leta, v daljšem časovnem obdobju pa so se močno zmanjšali (podobno tudi v EU), predvsem zaradi izrazitega padca izpustov žveplovega dioksida, ki je rezultat nameščanja razžveplevalnih naprav in zamenjave energentov pri proizvodnji električne energije in toplote.
Izpusti predhodnikov ozona (NOx, CO, CH4 in NMVOC) so se v letu 2013 zmanjšali za 4 % in bili za 21 % nižji kot v letu 2000 ter za 45 % glede na leto 1990. Njihovo zmanjšanje je največje v sektorju prometa, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila.
Leta 2013 so bili v Sloveniji izpusti primarnih delcev, manjših od 10 µm (PM10), 6 % pod ravnjo iz predhodnega leta in 17 % manjši kot leta 2005. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje, pomemben pa je tudi prispevek kmetijstva in prometa.