OKOLJSKA BLAGINJA – Površje in ekosistemi
Kazalnik Indeks ptic kmetijske krajine meri na osnovi terenskih popisov zaznane spremembe v populacijah (v številu parov) značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Zaradi svoje mobilnosti in občutljivosti so ptice pomemben kazalnik biotske raznovrstnosti in sprememb v okolju. Večja biotska raznovrstnost zagotavlja večjo stabilnost ekosistemov in njihovo sposobnost opravljanja ekosistemskih storitev. Rast kazalnika povezujemo z ugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Indeks ptic kmetijske krajine, Slovenija in EU, 2008−2014 (indeks, 2008=100)
Vir podatkov: DOPPS, Agencija RS za okolje: Kazalci okolja v Sloveniji - NB14 Ptice kmetijske krajine, Eurostat.
V letu 2013 se je populacija ptic kmetijske krajine v Sloveniji še nekoliko znižala glede na raven leta 2012 in v letu 2014 ostala na tej ravni. V primerjavi z letom 2008 je bila nižja za 22 %. Značilne ptice kmetijske krajine so odvisne od ekstenzivnih oblik kmetovanja, zato se njihove populacije večinoma zmanjšujejo zaradi intenzifikacije kmetijstva (zmanjševanje mozaičnosti, melioracije, zmanjševanje površin travnikov, povečan vnos pesticidov itd.), ponekod pa je prisoten pritisk v nasprotno smer, ko se zaradi opuščanja kmetovanja površine zaraščajo in prehajajo v gozd. Trend upadanja populacije ptic kmetijske krajine je zaznan tudi v Evropi kot celoti.
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
Stanje ohranjenosti evropsko pomembnih vrst kaže, da je v Sloveniji po oceni za obdobje 2007–2012 vsaj polovica vrst (51 %) v slabem ali nezadostnem stanju ohranjenosti. Ob predhodnih ocenah (za obdobje 2004–2006) je bil ta delež 61 %. Primerjava z EU kaže nekoliko boljše stanje v Sloveniji in tudi večji napredek pri ohranjanju vrst.
V letu 2013 so se nekoliko povečala območja Natura 2000, kar kaže na povečevanje že tako velikega pomena Slovenije pri ohranjanju ali doseganju ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v interesu EU. Območje Natura 2000 v Sloveniji obsega 25 % (za ohranjanje pomembnih vrst ptic) oz. 33 % (za ohranjanje pomembnih habitatov) ozemlja, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je povprečje EU (13 % oz. 14 %).
Pozidane površine, ki so v veliki meri nepovratno spremenjene tako, da je zmanjšano ali onemogočeno izvajanje bistvenih okoljskih funkcij tal, so v Sloveniji leta 2012 zavzemale relativno manjši delež (2,8 %), kot je povprečje v EU (leta 2006: 4,3 %), a se njihova površina z urbanizacijo in novogradnjami povečuje.
Delež površine kmetijskih zemljišč v uporabi se je v letu 2014 povečal na 23,8 % in je precej manjši od povprečja EU (leta 2007: 42 %). Od leta 2000 se je, ob siceršnjih letnih nihanjih, površina kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji nekoliko zniževala. Delež njiv in vrtov od skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi se je v tem obdobju povečeval.