English
SI-Kazalniki

OKOLJSKA BLAGINJA – Voda


Kazalnik Nitrati v podzemni vodi prikazuje povprečne letne vrednosti vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Podzemna voda je v Sloveniji glavni vir pitne vode, nitrati pa so v višjih koncentracijah škodljivi za zdravje. Rast kazalnika povezujemo z neugodnim vplivom na blaginjo prebivalstva.

Slika: Nitrati v podzemni vodi, Slovenija in EU, 2004−2013 (mg/l)
Nitrati v podzemni vodi

Vir podatkov: Agencija RS za okolje, European Environment Agency.
Opomba: Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg NO3/l.

V letu 2013 se je povprečna vsebnost nitratov v podzemnih vodah rahlo zvišala glede na leto 2012, a bila za dobro četrtino pod ravnjo iz leta 2004. Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda na področju severovzhodne Slovenije, kjer pa je zaznati trende izboljšanja. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva, pa tudi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda.

Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:

  • Kakovost pitne vode, merjena v odstotku neskladnih vzorcev, kaže, da so se v letu 2013 nadaljevala gibanja v smeri zmanjšanja deleža neskladnih vzorcev zaradi fekalnega onesnaženja (iz 6,7 % v letu 2012 na 4,3 % v letu 2013; leta 2004: še 19 %), ob siceršnjih letnih nihanjih pa je bilo v letu 2013 izmerjeno izrazito izboljšanje pri onesnaženju s kemijskimi parametri (nitrati, pesticidi, arzenom), in sicer s 3,6 % na 1,9 % v letu 2013 neskladnih vzorcev (v letu 2004: 5,6 %).

  • V letu 2013 je bilo na prebivalca Slovenije načrpanega 79,6 m3 vode za javne vodovode, gospodarstvo in negospodarstvo, kar je nekoliko manj kot predhodno leto in za 11 % manj kot leta 2002.

  • Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v letu 2013 precej nad dolgoletnim povprečjem, izrazita medletna nihanja opozarjajo na občutljivost tega vira.

  • Delež vodnih teles površinskih voda s slabim ali zelo slabim ekološkim stanjem je v Sloveniji manjši (6 %) kot v povprečju EU (15 %), delež vodnih teles podzemnih voda s slabim kemijskim stanjem pa je bil leta 2008 višji kot v povprečju EU (19 % v Sloveniji in 15 % v EU), a se je znižal in v letu 2013 znašal 14 %.

  • V letu 2013 je bilo na čistilne naprave z vsaj sekundarnim čiščenjem komunalne odpade vode priključenih 54,9 % prebivalcev Slovenije, delež se povečuje.