English
SI-Kazalniki

MATERIALNA BLAGINJA - Delo in zaposlitev


Kazalnik Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev v starostni skupini 20-64 let predstavlja delež prebivalcev v omenjeni starostni skupini, ki so delovno aktivni, v primerjavi s skupnim številom prebivalstva v isti starostni skupini. Ker je delo glavni vir dohodka večini posameznikov, je kazalnik kakovosten pokazatelj splošnega materialnega stanja blaginje prebivalstva. Povečanje stopnje delovne aktivnosti povezujemo z ugodnim vplivom na blaginjo.

Slika: Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev v starostni skupini 20-64 let, Slovenija in EU, 2002–2014 (v %)
Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev v starostni skupini 20−64 let

Vir podatkov: Eurostat.

V letu 2013 se je stopnja delovne aktivnosti prebivalcev v starostni skupini 20-64 let še nekoliko znižala, v letu 2014 pa se je ob okrevanju gospodarske aktivnosti povišala (za 0,6 o. t.) in znašala 67,8 %, kar je za 5,2 o. t. manj kot leta 2008. Potem kose je pred krizo postopoma poviševala in bila višja od povprečja EU, se je ob padcu gospodarske aktivnosti v letu 2009 znižala in v nadaljnjih letih padla pod evropsko povprečje. Ob okrevanju gospodarske aktivnosti in izboljšanju razmer na trgu dela se je v zadnjem letu nekoliko povišala, a ostaja precej nižja kot leta 2008. V letu 2014 je kljub povišanju za povprečjem EU zaostajala za 1,4 o. t., kar je v veliki meri posledica večjega padca gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot v EU.

Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažžejo:

  • V letu 2013 je stopnja delovne aktivnosti mladih (starostna skupina 20-24 let) znašala 39,7 %, v letu 2014 pa ostala na podobni ravni kot leto prej. Od leta 2008, ko je bila najvišja, se je znižala kar za 15,9 o. t. V letu 2009 je padla pod povprečje EU (48,5 %).

  • Stopnja delovne aktivnosti starejših (starostna skupina 55-64 let) je v letu 2012 v Sloveniji znašala 32,9 %, kar je približno toliko kot leta 2008 in nekoliko manj kot v letu pred krizo. V letih 2013 in 2014 se je povišala na 35,4 %, vendar je še vedno bistveno nižja kot v povprečju EU (51,8 %).

  • V letu 2013 se je povprečno število dejansko opravljenih ur na teden v Sloveniji po skromni rasti povečalo na 38,6, v letu 2014 pa znova nekoliko zmanjšalo in znašalo 38,4 ur, kar je tudi manj kot v letu 2008 (39,5), a še vedno nad povprečjem EU (36,5 ur).

  • Delež zaposlenih oseb z začasno zaposlitvijo (starostna skupina 15-64 let) se je v obdobju 2000–2011 povečeval in leta 2011 dosegel najvišjo vrednost (18,0 %), kar je bilo nad povprečjem EU (14 %). V naslednjih dveh se je postopno zniževal do leta 2013 (16,3 %) in v letu 2014 ostal na podobni ravni, kar je več kot v EU (14,0 %).

  • Stopnja tveganja revščine delovno aktivnih se je do leta 2009 postopoma zniževala, do močnejšega povečanja je prišlo v obdobju 2011–2013. Leta 2013 je bila 7,1-odstotna, kar je 2,0 o. t. več kot leta 2008, vendar manj od povprečja EU (8,9 %).

  • Stopnja brezposelnosti (v starostni skupini 15-74 let) se je v krizi močno povišala in bila leta 2013 10,1-odstotna, v letu 2014 pa se je ob okrevanju gospodarske aktivnosti nekoliko znižala (na 9,7 %) in bila nižja od evropskega povprečja (10,2 %).

  • Stopnja dolgotrajne brezposelnosti je v Sloveniji leta 2013 znašala 5,2 %, v letu 2014 pa še desetinko o. t. več. Od leta 2009 se naglo povečuje. V letu 2009 je bila stopnja dolgotrajne brezposelnosti 1,8-odstotna in precej nižja od evropskega povprečja (3,0 %), do leta 2014 (5,3 %) pa se je že povišala nad povprečje EU (5,1 %).