MATERIALNA BLAGINJA - Stanovanja
Kazalnik Stopnja stanovanjske prikrajšanosti (glede na število elementov prikrajšanosti) je definiran kot odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih brez dveh od štirih elementov stanovanjske prikrajšanosti. Ti elementi so: slabo stanje stanovanja, stanovanje brez kadi ali prhe, stanovanje brez stranišča na izplakovanje in pretemno stanovanje. Kazalnik kaže bivalne pogoje, ki odražajo materialno blaginjo. Rast stopnje stanovanjske prikrajšanosti povezujemo z neugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti, Slovenija in EU, 2008−2013, v % prebivalstva
Vir: Eurostat.
Opomba: Za EU-28 so podatki na voljo le od leta 2010.
V Sloveniji je bilo v letu 2013 po najmanj dveh elementih stanovanjsko prikrajšanih 3,3 % prebivalcev, kar je precej manj kot leta 2012 (4,3 %). Med prebivalstvom z dohodki nad pragom tveganja revščine je bilo stanovanjsko prikrajšanih 2,7 %, pod pragom tveganja revščine pa je bila prikrajšanost več kot dvakrat tolikšna (7,1 %). Najpogostejši vzrok prikrajšanosti je slabo stanje stanovanja. V primerjavi z EU so bili bivalni pogoji v letu 2013 (3,9 %) v Sloveniji nekoliko boljši, v predhodnih letih pa slabši.
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
V Sloveniji je v letu 2013 v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva živelo 15,6 % prebivalstva (EU: 17,3 %)*. V primerjavi z letom 2012 se je stopnja prenaseljenosti stanovanja v Sloveniji znižala, v povprečju EU pa povišala. Stopnja prenaseljenosti stanovanja kaže, da je kakovost bivanja, merjena s številom sob na člana gospodinjstva, v Sloveniji nekoliko boljša kot v povprečju EU.
V letu 2013 je stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški (odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, kjer so stanovanjski stroški višji od 40 % razpoložljivega dohodka gospodinjstva), znašala 6,0 % slovenskega prebivalstva (2012: 5,2 %) in se od začetka krize povečuje, kar je rezultat povečanih stroškov in hkratnega upadanja razpoložljivega dohodka. Delež s stanovanjskimi stroški preobremenjenega prebivalstva je v Sloveniji skoraj za polovico nižji kot v povprečju EU (11,0 % ), na kar vpliva tudi to, da pri nas večji delež prebivalstva živi v lastniških hišah oziroma stanovanjih.
* Zaradi spremembe metodologije v letu 2011 podatki od tega leta dalje niso primerljivi s podatki za prejšnja leta.