MATERIALNA BLAGINJA - Revščina in socialna izključenost

• Metodološki listi

• Podatki

Stopnja tveganja revščine je odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih je razpoložljivi dohodek (vključno s socialnimi transferji in pokojninami) pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60 % mediane razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev z upoštevanjem OECD-jeve prilagojene ekvivalenčne lestvice. Povečanje stopnje tveganja revščine povezujemo z zmanjševanjem blaginje, ker povečuje materialno revščino in socialno izključenost prebivalstva.

Slika: Stopnja tveganja revščine, Slovenija in EU, 2007–2013 (%)

Vir podatkov: Eurostat.
Opomba: Za EU-28 so podatki na voljo le od leta 2010.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji se je v letu 2013* zvišala za 1 o. t. in zajela 14,5 % prebivalcev. V obdobju 2009–2013 se je povečala za 3,2 o. t. oz. leta 2013 je v Sloveniji živelo pod pragom revščine 50.000 ljudi več kot leta 2008, kar je v veliki meri posledica gospodarske krize. Kljub povečanju je stopnja nižja kot v povprečju EU, vendar se razlika naglo zmanjšuje, saj v EU stopnja tveganja revščine že upada. V obdobju krize se je v Sloveniji najbolj povečala stopnja tveganje revščine brezposelnih oseb, saj je leta 2013 znašala 46,2 %, kar je za 8,6 o. t. več kot leta 2008. V tem obdobju se je precej povečala tudi stopnja tveganja revščine družin z otroki. V Sloveniji so tveganju revščine nadpovprečno izpostavljene samske osebe, zlasti starejše ženske. Slovenija se je v letu 2013 uvrščala med tri države z najvišjo stopnjo tveganja revščine žensk, starejših od 75 let. Nadpovprečna stopnja tveganja revščine je zaznana tudi pri gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom ter pri ostarelih enočlanskih gospodinjstvih (starost 65 let in več).

Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:

V letu 2013 je delež oseb iz gospodinjstev, ki ocenjuje, da težko shajajo z dohodkom (skupaj zelo težko, težko, z manjšimi težavami), znašal 72,4 % in se je v primerjavi z letom 2012 povečal za 6,8 o. t. Po letu 2005 je bil ta delež najvišji doslej in precej višji kot v povprečju EU (57,6 %). Začasni podatki za leta 2014 že kažejo na njegovo rahlo zmanjšanje.

Delež materialno prikrajšanih v Sloveniji se je v obdobju krize povečal in leta 2013 znašal 17 %, kar je za 2,7 o. t. več kot leta 2007. V obdobju 2008-2013 se delež materialno prikrajšanih v Sloveniji ni bistveno spremenil in ostaja pod povprečjem EU, ki je leta 2013 znašal 19,6 %. Delež materialno prikrajšanih je v Sloveniji največji pri starejših od 65 let (18,2 %).